»V hrvaških mestih so vsepovsod, toda kdo so one? Kakšne so njihove življenjske zgodbe? ... To je predstava o delu, dostojanstvu, mladosti in starosti, preživetju in življenju žensk, ki so starejše od 65 let, na Hrvaškem. In o vseh nas.«

»Ne glede na to, kaj bo odgovor, bo to spremenilo naše razumevanje tega, kdo smo in kakšno je naše mesto v vesolju.«

»Ni bilo to zelo natančno premišljeno, kot si mogoče kdo misli.«

»Mislim, da sem v teh dveh knjigah iskala mesto za starejše ženske, saj kultura na sploh ni pripravila takšnega mesta za njih.«

»Da, je, javno in odkrito. Sovražijo nas, ponižujejo nas, ker verjamejo le v svoje lastne interese in v interese ZDA.«

»Zakaj bi lahko kdo drug odločal o tem, kaj bo ženska počela s svojim telesom?«

»kdo sem, ko ni več nikogar, ki bi me določal«

»Vpraša se, kdo je izumel glagolico … to ostane pač večna uganka.«

»Ljudje so me spraševali, zakaj želim povedati zgodbo o običajnih ženskah, ki se zaljubita druga v drugo. In odgovorila sem jim, da mislim, da bi moralo biti mesto v zgodovini tudi za tihe like.«